Statut

Statut Nove ljudske stranke Slovenije

Na podlagi določbe 10. člena Statuta Županove liste je 1. Kongres stranke, na zasedanju dne 12.5.2016, sprejel

Statut Nove ljudske stranke Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

ORGANIZIRANOST

Nova ljudska stranka Slovenije (v nadaljevanju: NLS) je politična stranka. Za svoje delovanje uporablja kratico NLS. Deluje na ozemlju Republike Slovenije in Evropske unije.

2. člen

NLS JE PRAVNA OSEBA

Politična stranka z imenom Nova ljudska stranka Slovenije je pravna oseba, ki ima sedež v Mariboru. Politična stranka v pravnem prometu uporablja kratico imena NLS in skrajšano ime Nova ljudska stranka.

3. člen

ZNAK IN SIMBOL NLS

Znak stranke sestavljata kratica imena stranke, ki je na beli podlagi in izpisano ime stranke v celoti, ki je na zeleni podlagi. Celoten znak stranke je zapisan s pisavo Continuum Bold. Barve znaka so opredeljene po CMYK razpredelnici barv. Znak stranke je sestavljen iz treh barv. Vrednosti zelene barve so C 80 %, M 15 %, Y 100, K 5 %, vrednosti rumene barve C 0 %, M 10 %, Y 100 % K 0 %, vrednosti bele barve C 0 %, M 0 %, Y 0 %, K 0 %.

Simbol stranke je sončnica.

Žig Nove ljudske stranke Slovenije je okrogle oblike, premera 3,8cm, sestavljen iz kratice imena stranke, ki ima pod seboj črto. V zgornji polovici žiga je izpisan del imena stranke (Nova ljudska stranka), v spodnji polovici pa je izpisan še preostali del imena stranke (Slovenije). Med zgornjim in spodnjim delom izpisa imena stranke je povezovalna črta. Vsak žig je oštevilčen.

4. člen

ČLANSTVO V NLS

Članica oziroma član NLS je lahko vsaka polnoletna državljanka oziroma državljan Republike Slovenije, ki lastnoročno podpiše pristopno izjavo, sprejme statut in program stranke ter poravna članarino v tekočem letu.

Članica oziroma član stranke je lahko tudi oseba, ki je dopolnila 15. let starosti in predložni pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika.

Vsaka članica oziroma član stranke potrdi svoj pristop v stranko tako, da podpiše pristopno izjavo. Stranka pridobljene podatke uporablja za evidenco članstva v stranki in za ostale potrebe delovanja ter obveščanja znotraj stranke. S pridobljenimi podatki ravna v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

Kadar članica oziroma član NLS zaradi svojih finančno-materialnih razmer ne more plačevati članarine, je omenjenega plačila oproščen, o čemer odloči Izvršni odbor s sklepom. Za članice in člane stranke, ki članarine niso poravnali v tekočem letu, se prav tako smatra, da je niso poravnali zaradi svojih finančno materialnih razmer.

O tem ali posamezna članica oziroma član iz upravičenih razlogov ni poravnal članarine v tekočem letu, odloča Izvršni odbor, ki prav tako sprejme odločitev ali se te člane prenese v register simpatizerjev ali kljub temu ostanejo v registru članov stranke, v izrednih primerih se jih lahko tudi izključi iz stranke. Register članstva in pristopnih izjav se vodi na sedežu stranke.

5. člen

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV

Članica oziroma član NLS ima pravico:

– Voliti in biti voljen v organe stranke.
– Kandidirati za voljene in imenovane funkcije.
– Biti obveščen o delu stranke.
– Sooblikovati politiko stranke ter sodelovati pri njenem izvajanju.
– Organom NLS dajati pobude, predloge in vprašanja.

Članica oziroma član NLS ima dolžnosti:

– Vzdrževati dobre medsebojne odnose in skrbeti za ugled stranke.
– Delovati v skladu s statutom in programom stranke.
– Aktivno sodelovati v organih, v katere je bil izvoljen oziroma imenovan ter uresničevati njihove sklepe.
– S svojim delovanjem krepiti in udejanjati temeljne vsebinske usmeritve in vrednote, zaradi katerih je bila stranka ustanovljena.
– Plačevati članarino.

6. člen

PRENEHANJE ČLANSTVA

Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo ali smrtjo. Članica oziroma član lahko iz stranke izstopi tako, da Izvršnemu odboru pošlje pisno izstopno izjavo, v kateri lahko navede razloge za izstop. V primeru, da članarina ni poravnana več kot leto dni, se članico oziroma člana izbriše iz registra članov in prenese v register simpatizerjev stranke, razen kadar gre za primere, ki jih določa 4. člen tega Statuta. Ugotovitveni sklep o izbrisu iz članstva sprejme Izvršni odbor stranke.

V primeru smrti oziroma izstopa posamezne članice oziroma člana iz stranke, sprejme Izvršni odbor ugotovitveni sklep o prenehanju članstva. Podrobnejša določila o prenehanju članstva z izključitvijo iz stranke, določa 7. člen tega Statuta.

7. člen

PRENEHANJE ČLANSTVA Z IZKLJUČITVIJO

Članico oziroma člana stranke se izključi iz stranke v primeru hujših kršitev temeljnih vrednot stranke, njenega statuta, etičnega kodeksa ali delovanja v nasprotju s programom ali sprejetimi sklepi stranke. Pobudo za izključitev posamezne članice oziroma člana iz stranke, lahko poda vsaka članica oziroma član stranke. O pobudi za izključitev iz stranke odloča Izvršni odbor stranke, ki sprejme sklep o izključitvi iz stranke. Zoper sklep o izključitvi iz stranke, lahko izključena članica oziroma član poda pritožbo Izvršnemu odboru, v roku 15 dni od prejeta sklepa. O pritožbi na drugi stopnji odloča Nadzorni odbor stranke na prvi naslednji seji. Odločitev Nadzornega odbora o pritožbi je dokončna.

II. ORGANIZIRANOST

8. člen

DRŽAVNA IN LOKALNA RAVEN

Stranka je organizirana na državni in lokalni ravni. Na lokalni ravni se stranka lahko organizira v Lokalne odbore. Izvršni odbor lahko odloči, da ima stranka tudi podmladek in seniorsko organizacijo. Obe organizaciji sta v svojem delovanju avtonomni, vendar ne smeta delovati v nasprotju s tem Statutu, etičnim kodeksom in političnim programom stranke. Če Izvršni odbor odloči, da ima stranka tudi podmladek in seniorsko organizacijo, so vse članice in člani stranke, ki še niso dopolnili 30. let avtomatično tudi članice in člani podmladka stranke, vse članice in člani stranke, ki so dopolnili 65. let, pa avtomatično tudi članice in člani seniorske organizacije, razen v primeru, ko članica oziroma član stranke Izvršnemu odboru poda pisno izjavo, da se članstvu v podmladku oziroma seniorski organizaciji odpoveduje. Izvršni odbor o tem ne odloča, ampak se s tem samo seznani in sprejme ugotovitveni sklep.

9. člen

ORGANI NLS

Organi NLS so:
– Kongres NLS,
– Svet stranke NLS,
– Izvršni odbor NLS,
– predsednica oziroma predsednik NLS,
– največ dve podpredsednici oziroma podpredsednika NLS,
– generalna sekretarka oziroma generalni sekretar NLS,
– Nadzorni odbor NLS
– Programski svet NLS,
– Častno razsodišče NLS.

10. člen

KONGRES NLS

Kongres NLS je najvišji organ stranke.

Kongres sestavljajo:
– predsednik stranke in podpredsednika,
– člani Sveta stranke,
– člani Izvršnega odbora stranke,
– člani Programskega sveta,
– člani Nadzornega odbora in Častnega razsodišča,
– predsedniki lokalnih odborov ali njihovi pooblaščeni predstavniki,
– poslanci v Državnem zboru, ki so člani stranke,
– svetniki v Državnem svetu, ki so člani stranke,
– župani, ki so člani stranke.

Kongres ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut NLS in njegove spremembe,
– sprejema program NLS in njegove spremembe,
– voli in razrešuje predsednico oziroma predsednika,
– voli in razrešuje podpredsednico oziroma podpredsednika,
– voli in razrešuje člane Sveta stranke,
– odloča o prenehanju stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke,
– voli in razrešuje predsednika Programskega sveta stranke,
– opravlja druge naloge določene s tem Statutom.

Kongres se sklicuje po potrebi oziroma najmanj enkrat na štiri leta, ko je potrebno obvezno sklicati Volilni kongres. Skliče ga predsednica oziroma predsednik stranke na predlog Sveta stranke. Kongres veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 10 dni pred zasedanjem pisno po redni ali elektronski pošti, vabljene vse članice oziroma člani Kongresa.

Predsednik stranke mora Kongres sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema predloga Sveta stranke. Če predsednik stranke ne skliče Kongresa v določenem roku, ga mora sklicati Svet stranke. V tem primeru mora Svet stranke Kongres sklicati v roku 10 dni od pretečenega 30 dnevnega roka.

Kongres je sklepčen, če je navzoča večina vseh predstavnikov na Kongresu. V kolikor Kongres ni sklepčen ob sklicani uri, se počaka trideset minut. Po pretečenem času lahko Kongres veljavno odloča z vsaj 10 % udeležbo.

Kongres na začetku svojega zasedanja potrdi poslovnik Kongresa, ki ga predhodno pripravi Izvršni odbor. Kongres mora potekati v skladu s sprejetim poslovnikom. Kongres vodi predsedstvo, ki ga na predlog Izvršnega odbora na začetku Kongresa izvolijo predstavniki Kongresa.

Mandati vseh na Kongresu izvoljenih organov trajajo štiri leta oziroma do novega Volilnega kongresa.

Svet stranke lahko na svojo pobudo ali na zahtevo Izvršnega odbora spremeni redni Kongres v Volilni ali Izredni kongres. O tem odloča Svet stranke z večino glasov vseh svojih članov.

V primeru sklica Volilnega kongresa (tudi, če se še 4 letni mandat ni iztekel) se začnejo postopki za vse funkcije v organih stranke. Ob izvolitvi novih članov prenehajo vse funkcije vsem dosedanjim predstavnikom v organih stranke, ki so bili izvoljeni na predhodnem kongresu.

Določila o kongresu, ki izhajajo iz tega člena Statuta veljajo za redni, izredni in volilni kongres.

Izvršni odbor stranke pa lahko na svoj predlog ali na predlog predsednice oziroma predsednika stranke v prav vsakem Poslovniku Kongresa dodatno določi svoja oziroma nova pravila. V tem primeru oziroma poslovniku se pravila iz tega člena smiselno uporabljajo, niso pa obvezujoča.

11. člen

SVET STRANKE NLS

Svet stranke NLS sestavljajo:

– člani Izvršnega odbora,
– poslanke in poslanci Državnega zbora in Evropskega parlamenta, ki so člani stranke,
– pet članov, ki jih izvoli Kongres na predlog predsednice oziroma predsednika stranke,
– predsednica oziroma predsednik lahko dopolni sestavo sveta stranke z do največ pet članicami oziroma člani stranke.

Člani sveta stranke izmed sebe izvolijo predsednico oziroma predsednika in podpredsednico oziroma podpredsednika sveta stranke NLS.

Svet stranke NLS ima naslednje pristojnosti:

– spremlja izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke,
– daje politične smernice za delo stranke in njenih organov,
– sprejema usmeritve stranke na državni in lokalni ravni,
– odloča o koalicijskih in drugih povezovanjih stranke NLS,
– spremlja delo Izvršnega odbora stranke, predsednice oziroma predsednika stranke, podpredsednice oziroma podpredsednika stranke in generalne sekretarke oziroma generalnega sekretarja,
– voli in razrešuje člane Izvršnega odbora ter podpredsednico oziroma podpredsednika stranke NLS,
– imenuje predsednico oziroma predsednika ter člane Nadzornega odbora stranke NLS,
– na predlog predsednice oziroma predsednika stranke NLS imenuje generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja,
– na predlog predsednika Programskega sveta stranke imenuje in razrešuje članice in člane Programskega sveta,
– na predlog izvršnega odbora in v skladu z veljavno zakonodajo določa kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor RS, predstavniške organe EU in za predsednico oziroma predsednika RS ter kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti,
– če ni možno pravočasno sklicati Kongresa ali če ni drugih razlogov za sklic Kongresa ali v primeru formalnih uskladitev Statuta na zahtevo registrskega organa, lahko Svet stranke z večino glasov vseh članov, sprejema spremembe in dopolnitve Statuta, ki so nujno potrebne za delovanje stranke NLS. Spremembe in dopolnitve Statuta potrdi Kongres na naslednjem rednem zasedanju,
– sklicuje Kongres stranke na podlagi 10. člena Statuta,
– imenuje in razrešuje člane Častnega razsodišča,
– opravlja druge naloge, določene s tem Statutom in sklepi Kongresa.

12. člen

Predsednica oziroma predsednik Sveta stranke sklicuje in vodi seje Sveta stranke, v primeru odsotnosti pooblasti za vodenje podpredsednico oziroma podpredsednika Sveta stranke. Na sejo Sveta stranke je vabljena predsednica oziroma predsednik Nadzornega odbora. Na sejo sveta lahko predsednica oziroma predsednik Sveta stranke povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja. Svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj štiri krat letno. Sejo sveta lahko z zahtevo, z razlogi za zahtevo sklica in s predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članov Sveta stranke. V tem primeru mora predsednica oziroma predsednik Sveta stranke, sejo Sveta stranke sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve.

13. člen

IZVRŠNI ODBOR STRANKE NLS

Izvršni odbor sestavljajo:

– predsednica oziroma predsednik stranke,
– podpredsednica oziroma podpredsednik stranke,
– generalna sekretarka oziroma generalni sekretar,
– predsednica oziroma predsednik sveta stranke,
– največ tri članice oziroma člani, ki jih izvoli svet stranke na predlog predsednice oziroma predsednika stranke,
– predsednik Programskega sveta.

Izvršni odbor ima naslednje pristojnosti:

– uresničuje program stranke,
– organizira in izvaja dejavnosti stranke,
– skrbi za udejanjanje sklepov in stališč kongresa ter sveta,
– odloča o kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem sprejema ustrezne akte,
– vodi postopke volitev v vse organe,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
– imenuje strokovna delovna telesa ter določi vsebinski okvir njihovega delovanja, njihovo sestavo in mandat,
– na predlog predsednice oziroma predsednika stranke v skladu z veljavno zakonodajo določa kandidatke in kandidate stranke za volitve v Državni zbor RS, predstavniške organe EU in za predsednico oziroma predsednika RS ter kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti, pri čemer morajo upoštevati možnost enakega zastopanja obeh spolov, skladno z veljavno zakonodajo,
– odloča o sprejemu novih članic in članov v register članic in članov stranke,
– sprejme spremembo naslova sedeža stranke,
– opravlja druge naloge določene s tem statutom.

Izvršni odbor stranke se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Seje Izvršnega odbora stranke sklicuje in vodi predsednica oziroma predsednik stranke. Sejo Izvršnega odbora stranke lahko s pisno izjavo zahteva tudi najmanj tretjina članic oziroma članov Izvršnega odbora stranke, ki se morajo pod predlog podpisati in v zahtevi navesti razloge za sklic seje ter dnevni red. V tem primeru mora predsednica oziroma predsednik Izvršnega odbora stranke, sejo Izvršnega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

Izvršni odbor lahko na lastno pobudo skliče zasedanje vseh predsednikov Lokalnih odborov, kjer se obravnavajo teme, zaradi katerih je bilo zasedanje sklicano.

14. člen

PREDSEDNICA OZIROMA PREDSEDNIK STRANKE

Predsednica oziroma predsednik stranke:

– predstavlja stranko v javnosti, jo vodi in zastopa stranko v pravnem prometu,
– skrbi za udejanjanje sklepov in stališč Kongresa, sveta ter Izvršnega odbora ter sklicuje Kongres stranke,
– predlaga kandidatke in kandidate za podpredsednico oziroma podpredsednika stranke,
– predlaga kandidatke in kandidate za generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja,
– o svojem delu poroča Kongresu, Svetu ter Izvršnemu odboru stranke,
– Izvršnemu odboru stranke predlaga, skladno z veljavno zakonodajo, kandidatke oziroma kandidate za volitve v Državi zbor RS, predstavniške organe EU in za predsednico oziroma predsednika RS ter kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalne skupnosti, pri čemer mora upoštevati možnost enakega zastopanja obeh spolov, skladno z veljavno zakonodajo,
– opravlja druge naloge določene s tem statutom.

Predsednico oziroma predsednika stranke volijo vsi člani Kongresa neposredno na Kongresu.

15. člen

PODPREDSEDNICA OZIROMA PODPREDSEDNIK STRANKE

Podpredsednica oziroma podpredsednik stranke:

– sodeluje s predsednico oziroma predsednikom stranke pri udejanjanju sklepov in stališč Kongresa, Sveta ter Izvršnega odbora stranke.
– o svojem delu poroča Svetu ter Izvršnemu odboru stranke,
– opravlja druge naloge, določene s tem Statutom.

V primeru odsotnosti predsednice oziroma predsednika stranke, predstavlja stranko v javnosti podpredsednica oziroma podpredsednik, ki ima za to pooblastilo predsednice oziroma predsednika stranke.

16. člen

GENERALNA SEKRETARKA OZIROMA GENERALNI SEKRETAR

Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar:

– nosi odgovornost za finančno in materialno poslovanje stranke,
– pripravlja letni finančni načrt in poročilo,
– vodi register članic in članov stranke,
– zagotavlja administrativo, organizacijsko in strokovno podporo organom stranke,
– vodi postopke in ureja premoženjsko pravno razmerje stranke ter pravno nasledstvo ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitnem prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke,
– opravlja druge zadolžitve po navodilih predsednice oziroma predsednika stranke in ostalih organov stranke,
– opravlja druge naloge določene s tem statutom.

Mandat generalne sekretarke oziroma generalnega sekretarja je vezan na mandat predsednice oziroma predsednice stranke. Generalnega sekretarja na predlog predsednice oziroma predsednika stranke imenuje Svet stranke.

17. člen

NADZORNI ODBOR STRANKE

Nadzorni odbor stranke:

– nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
– tolmači statut in druge akte stranke,
– ocenjuje skladnost ravnanj in odločitev organov s statutom,
– obravnava finančni načrt in zaključni račun stranke ter podaja stališča,
– na drugi stopnji odloča o pritožbah zoper sklep o izključitvi članice oziroma člana iz stranke,
– daje pobude in ideje za Izvršni odbor stranke,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta.

Nadzorni odbor ima predsednico oziroma predsednika ter dve članici oziroma člana. Članstvo v Nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke, razen s članstvom v Kongresu stranke. Nadzorni odbor stranke odloča na svojo pobudo, na pobudo članic in članov stranke in na pobudo organov stranke. Nadzorni odbor stranke se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, seje Nadzornega odbora stranke sklicuje in vodi predsednica oziroma predsednik Nadzornega odbora stranke. Sejo Nadzornega odbora stranke lahko s pisno izjavo zahtevata tudi najmanj dve članici oziroma člana Nadzornega odbora stranke. V tem primeru mora predsednica oziroma predsednik Nadzornega odbora stranke, seje Nadzornega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

18. člen

PROGRAMSKI SVET

Programski svet stranke obravnava posamezne vsebinske zadeve, pripravlja in oblikuje stališča za odločanje v organih stranke in poslanski ter svetniški skupini.

Programski svet se sestaja po potrebi, mora pa se sestati na predlog Sveta stranke ali Izvršnega odbora stranke.

Programski svet ima predsednico oziroma predsednika, ki ga imenuje in razrešuje Kongres stranke. Članice in člane Programskega sveta pa imenuje in razrešuje Svet stranke na predlog predsednika Programskega sveta.

Generalna sekretarka oziroma sekretar nudi Programskemu svetu administrativno pomoč.

19. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE

Častno razsodišče je pristojno za obravnavo in ugotavljanje o kršitvah etičnega kodeksa, ki zavezuje vsakega člana oziroma članico stranke ter za sprejem svetovalnih in načelnih mnenj o etičnih vprašanjih.

Člane častnega razsodišče imenuje in razrešuje Svet stranke in je odgovorno svetu stranke.

Častno razsodišče stranke sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Člani častnega razsodišča se sestanejo po potrebi.

20. člen

POSLANSKA IN SVETNIŠKA SKUPINA NLS

Izvoljeni kandidati NLS v Državnem zboru oziroma Državnem svetu Republike Slovenije sestavljajo poslansko oziroma svetniško skupino NLS (v nadaljevanju: poslansko skupino). Poslanka oziroma poslanec (v nadaljevanju: poslanec), ki ni bil izvoljen na listi kandidatov NLS oziroma kot kandidat NLS, se lahko v soglasju z Izvršilnim odborom NLS včlani v Poslansko skupino NLS, če sprejme Program NLS.

Na predlog večine vseh članov Poslanske skupine NLS imenuje Izvršilni odbor NLS vodjo Poslanske skupine NLS. Poslovnik o delu Poslanske skupine NLS sprejme poslanska skupina z najmanj dvema tretjinama glasov vseh članov v soglasju z izvršilnim odborom stranke. V soglasju z Izvršilnim odborom NLS se sekretar (tajnik) poslanske skupine imenuje na predlog Poslanske skupine NLS (v državnem zboru). Člani Poslanske skupine NLS, ki so člani NLS, imajo pravico sodelovati na sejah Sveta in Kongresa NLS. Člani Poslanske skupine NLS pri svojem delu izhajajo iz statuta, programa in opredelitev NLS in so za to stranki odgovorni.

Poslanska skupina NLS v parlamentu daje in zastopa pobude ter izvaja politiko organov stranke.

Programski svet NLS obravnava predloge in pobude, ki jih predlaga Poslanska skupina NLS ter o njih zavzemajo svoja stališča.

Vodja poslanske oziroma svetniške skupine o njenem delu poroča Svetu NLS ali Izvršilnemu odboru NLS, kadar se za to izrazi želja oziroma pojavi potreba.

Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za druge skupine predstavnikov NLS v organih lokalnih skupnosti.

21. člen

ČLANSTVO V ORGANIH STRANKE

Mandat vseh predstavnikov v organih stranke traja štiri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih predstavnikov v organih stranke. Organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic oziroma članov in sicer z večino opredeljenih glasov navzočih članic oziroma članov, razen v primerih, ko je z zakonom ali s tem Statutom določeno drugače. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam oziroma članom organa. Odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic oziroma članov organa. Članice oziroma člani organov stranke so se dolžni udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so. V kolikor se članica oziroma član organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa, več kot trikrat v tekočem letu, mandat te članice oziroma člana organa preneha, ne glede na druge določbe Statuta. Natančnejše delo organov lahko določijo njihovi poslovniki in pravilniki.

22. člen

DELOVANJE NLS V IZREDNIH RAZMERAH

V izjemnih in izrednih razmerah, ko normalno delovanje NLS več ni mogoče, preidejo pooblastila Sveta stranke na Izvršni odbor stranke. Če tudi to ni mogoče, preidejo pooblastila na predsednika NLS. Vse tako sprejete sklepe je potrebno predložiti v potrditev Svetu stranke in Izvršnemu odboru stranke, takoj ko je to mogoče.

23. člen

SODELOVANJE Z DRUGIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN ORGANIZACIJAMI

Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami. O tem odloča Svet stranke na predlog Izvršilnega odbora stranke.

III. LOKALNA ORGANIZIRANOST

24. člen

ORGANIZACIJSKE ENOTE NA LOKALNI RAVNI

Organizacijske enote stranke na lokalni ravni so Lokalni odbori stranke. Lokalni odbor stranke s sklepom ustanovi Izvršni odbor stranke.

Izvršni odbor imenuje in razrešuje predsednice oziroma predsednike stranke. Lokalnih odborov stranke.

Ustanavljanje, organiziranosti in delovanje lokalnih odborov stranke se podrobneje določi s pravilnikom o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov, ki ga sprejme izvršni odbor.

25. člen

KLUB ŽUPANOV IN VODIJ OBČINSKIH IN MESTNIH SVETNIKOV

Stranka za izmenjavo izkušenj, mnenj in dobre prakse ustanovi Klub županov NLS ter Klub vodij mestnih in občinskih svetnikov NLS, v kolikor je doseženo najmanj 10 članov v vsakem klubu. Vodjo posameznega kluba NLS, ki mora biti član stranke, izvoli zbor kluba z večino svojih članov.

26. člen

Lokalni odbor lahko Izvršnemu odboru predlaga pravilnik, s katerimi dodatno določi svojo organiziranost, delovanje in pristojnosti organov odbora. Pravilnik prične veljati in ga lahko Lokalni odbor uporablja z dnem sprejetja na Izvršnem odboru.

Pravila iz prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu s tem Statutom in drugimi akti, ki jih sprejemajo organi stranke.

27. člen

KOORDINACIJA LOKALNIH ODBOROV

Izvršni odbor lahko z namenom medsebojnega posvetovanja skliče koordinacijo Lokalnih odborov.

28. člen

DELITVENO RAZMERJE FINANČNIH SREDSTEV

Delitveno razmerje finančnih sredstev na lokalni ravni določa Svet stranke.

IV. JAVNOST DELOVANJA

29. člen

Stranka zagotavlja javnost delovanja z obveščanjem javnosti, preko svoje uradne spletne strani, z izjavami za javnost, s prisotnostjo na družbeno socialnimi omrežji, z elektronskim obveščanje in na druge ustrezne načine.

Organ NLS lahko izjemoma zapre sejo oziroma zasedanje organa za javnost, o čemer odloči z večino vseh svojih članov.

V. VOLITVE IN IMENOVANJA

30. člen

VOLITVE ORGANOV

Volitve organov so praviloma tajne.
Za izvedbo tajnih volitev organ, ki ima nalogo izvesti volitve imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednica oziroma predsednik volilne komisije ter najmanj dva člana volilne komisije, izmed katerih nihče ne sme kandidirati na volitvah. Imenovanja se opravijo z javnim glasovanjem.

31. člen

Glasuje se lahko le o kandidatkah oziroma kandidatih, ki podajo pisno soglasje k kandidaturi. Kandidatke oziroma kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi prvega priimka, prva črka pa se določi z žrebom, ki ga izvede volilna komisija.

32. člen

Kadar je na kandidatni listi toliko kandidatk oziroma kandidatov, kolikor se jih voli, se voli tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI.

Kadar je na kandidatni listi več kandidat oziroma kandidatov, ki se jih voli, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred imenom in priimkom kandidatke oziroma kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatk oziroma kandidatov, kot se jih voli.

33. člen

Izvoljen je kandidat, ki prejme večino opredeljenih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če nobena kandidatka oziroma kandidat ne prejme večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma z največ prejetimi glasovi.

Če je več kandidatk oziroma kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatk oziroma kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izvedejo ponovne volitve, pri čemer se izbira med kandidatkami oziroma kandidati s takim številom glasov.

Volitve se izvajajo tolikokrat, kolikor je potrebno, da se izvoli potrebno število izvoljenih kandidatk oziroma kandidatov.

34. člen

Kadar je na kandidatni listi za organe stranke več kandidatk oziroma kandidatov, kot se jih voli so izvoljene tiste kandidatke oziroma kandidati, ki dobijo največ glasov.

Kadar je na kandidatni listi za organe stranke toliko kandidatk oziroma kandidatov, kolikor se jih voli, so kandidatke oziroma kandidati izvoljeni, če prejmejo večino opredeljenih glasov.

Če je na volitvah za organe stranke dvoje ali več kandidatk oziroma kandidatov za zadnje mesto, ki se še voli, dobilo enako število glasov, se med njimi izvedejo ponovne volitve in se izvedejo tolikokrat, kolikor je potrebno, da se z večino izvoli zadnja kandidatka oziroma zadnji kandidat.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivke in volivca, je glasovnica neveljavna.

35. člen

Natančnejše postopke in merila za volitve določi pravilnik, ki ga sprejme Izvršni odbor stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti. V pravilniku se določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov.

36. člen

KANDIDIRANJE NA DRŽAVNIH IN LOKALNIH VOLITVAH

Pravila za kandidiranje na državnih, evropskih, lokalnih in drugih volitvah sprejme svet stranke na predlog izvršnega odbora stranke in morajo zagotavljati enake možnosti obeh spolov in vseh starosti.

VI. PRENEHANJE FUNKCIJ

37. člen

PRENEHANJE FUNKCIJE IN ODSTOP

Funkcija članici oziroma članu v organu stranke preneha s potekom mandata, z odstopom s funkcije, z izstopom ali izključitvijo iz stranke, z izbrisom iz članstva ali s smrtjo. Odstop s funkcije v posameznem organu stranke mora članica ali član pisno posredovati ali organu stranke, katerega je članica oziroma član ali Izvršnemu odboru stranke.

Organi stranke lahko posamezne članice oziroma člane organov razrešijo. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe, ki določajo izvolitev oziroma imenovanje. O razrešitvi se odloča z javnim glasovanjem, če ta Statut ne določa drugače. Pobudo za razrešitev predsednice oziroma predsednika stranke, podpredsednice oziroma podpredsednika stranke in voljenih članic oziroma članov Sveta stranke, lahko poda Svet stranke. Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje ZA ali PROTI. Organ oziroma članica oziroma član organa, je razrešen/-a, če je večina veljavnih glasov ZA razrešitev. Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa stranke. Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani Sveta stranke ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov. V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana posameznega organa stranke, lahko Izvršni odbor stranke na predlog predsednice ali predsednika stranke za čas do izvolitve nove članice oziroma člana, tega organa imenuje vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Izvršni odbor stranke lahko poda pobudo za razrešitev predstavnikov posameznih organov znotraj stranke, ne glede na predhodne določbe. O razrešitvi se glasuje in se mora navesti razlog. Takšna razrešitev se opravi, kadar pride znotraj stranke do statusa nezaupnice do posameznega predstavnika. Tako razrešeni posameznici oziroma posamezniku v organu stranke, z dnem sprejetja sklepa o nezaupnici, prenehajo vse funkcije v stranki.

VII. FINANCIRANJE IN POSLOVANJE

38. člen

FINANCIRANJE STRANKE

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino, višino članarine določi Izvršni odbor stranke, prispevki fizičnih oseb ter iz drugih z zakonom določenih virov. Finančno in materialno poslovanje stranke lahko podrobneje ureja pravilnik, ki ga na predlog generalne sekretarke ali generalnega sekretarja stranke sprejme Izvršni odbor stranke.

VIII. PRENEHANJE, SPOJITEV, PRIPOJITEV ALI RAZDRUŽITEV

39. člen

Predlog za prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke posreduje Izvršni odbor Svetu stranke. Če Svet stranke pobudo sprejme, mora predsednica oziroma predsednik stranke v roku enega meseca od prejetega sklepa Sveta stranke, sklicati Kongres stranke, ki odloča o prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke.

Odločitve o premoženjsko pravnih razmerjih v primerih iz prejšnjega odstavka in v primeru izbrisa stranke iz registra, skladno z veljavnimi predpisi, sprejema Svet stranke, izvrši pa jih generalna sekretarka oziroma sekretar.

40. člen

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot Statut razen, če ni v tem Statutu drugače določeno. Formalne uskladitve Statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme Svet stranke in jih potrdi prvi naslednji kongres.

Za nemoteno delovanje stranke in njenih organov se na 1. Kongresu stranke na predlog Izvršnega odbora stranke izvoli predsednika Programskega sveta.
Vse nadaljnje spremembe oziroma dopolnitve Statuta se sprejemajo na Kongresu in jih mora potrditi več kot polovica navzočih članic oziroma članov Kongresa, razen kadar gre za spremembe, ki izhajajo iz 11. člena tega Statuta.

Vse spremembe oziroma dopolnitve tega statuta, pričnejo veljati z dnem, ko jih sprejme Kongres.

Nova ljudska stranka Slovenije

Željko VOGRIN, predsednik