Bela knjiga športa

Posnetek zaslona (24)

Bela knjiga športa

 

BELA KNJIGA ŠPORTA

 

Maribor 2018–2022

 

 

 

 

 

 

PROGRAMSKE USMERITVE

 

PRIORITETNA NALOGA JE PRIPRAVITI STRATEGIJO ŠPORTA  V  MESTU

ODPRETI VSA POGLAVJA IN ZAČETI Z DELOM

 

 

I. POGLAVJE: ŠPORTNA INFRASTRUKTURA

II. POGLAVJE: UPRAVLJANJE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE

III. POGLAVJE: FINANCIRANJE ŠPORTA

IV. POGLAVJE: SPODBUJANJE VRHUNSKEGA ŠPORTA

V. POGLAVJE: SPODBUJANJE ŠPORTA ZA VSE IN INVALIDSKEGA ŠPORTA

VI. POGLAVJE: ŠPORTNI TURIZEM

VII. POGLAVJE: VLOGA MOM – URADA ZA ŠPORT

 

 

 

 

 

Povzetek

I. POGLAVJE

PLANIRANE POSODOBITVE INFRASTRUKTURE

 

Da bi v nadaljevanju lahko dovolj natančno določili smernice razvoja športnih objektov smo na osnovi analize tradicije, sedanjega stanja, predvidenega razvoja mesta in integriranja v širšo regijo, analizirali ključne športne panoge in njihov potencial. Pri analizi smo upoštevali, da zaradi množičnosti določenih panog in sedanje umeščenosti objektov obravnavamo območje športnega parka Tabor, Ljudskega vrta in drugih destinacij ločeno:

 

  1. borilni športi,
  2. atletika,
  3. nogomet,
  4. tenis,
  5. vodni športi,
  6. dvoranski športi,
  7. športi na ledu,
  8. konjeniški šport,
  9. drugi športi,
  10. urbani šport.

 

Tabelarni pregled potreb pri izgradnji in posodobitvi javne športne infrastrukture.

Posnetek zaslona (25)

 

 

II. POGLAVJE
 

UPRAVLJANJE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE

 

Da bi zagotovili stabilno upravljanje in razvoj javnih športnih objektov je potrebno v okviru strategije razvoja športne infrastrukture preučiti različne možnosti upravljanja in v smeri zagotavljanja javnega interesa, kvalitetnega vzdrževanja in razvoja športne infrastrukture določiti najoptimalnejši model upravljanja.

Če se navežemo le na športno infrastrukturo je na osnovi Swot analize smiselno razmišljati o  različnih oblikah upravljanja glede na specifičnost objekta in programske usmeritve panoge, ki zaseda objekt. Predhodno je potrebno rešiti lastniška razmerja na objektih kjer je več solastnikov.

 

Možne oblike upravljanja 

 

  upravljanje objektov
model 1 javni zavod
model 2 koncesijska pogodba s poslovnim subjektom
model 3  društvo

 

III. POGLAVJE

FINANCIRANJE ŠPORTA

 

1.    OBJEKTI

Da bi prišli do pravilnega sistema financiranja in razporejanja namenskih virov je potrebno:

 

  • spremeniti sistem financiranja (direktno financiranje za športne objekte);
  • doseči, da se s strani lastnika priznajo realni stroški objektov (fiksnih in variabilni – javnega programa), cilj je zagotovitev stabilnega financiranja zavoda;
  • zagotoviti potrebna finančna sredstva, ki zadostujejo za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter zagotoviti na MOM rezervni sklad, ki omogoča interventno pokrivanje nepredvidenih  stroškov;
  • v skladu s prejeto strategijo razvoja športne infrastrukture zagotavljati sredstva za investicije v  obnovo in novogradnje ter športno opremo;
  • sistem in vire financiranja investicij za novogradenje bo potrebno poiskati iz predvidenih sredstev MO Maribor za šport, sredstev, ki so predvidena za razvoj gospodarstva  in storitvenih dejavnosti, sredstev RS (ministrstva – fundacije), evropskih sredstev namenjenih za razvoj regij in vložkov zasebnih investitorjev.

 

2.    DRUŠTVA

Potrebno je sprejeti nove pravilnike, ki so usklajeni z veljavnimi zakoni in zagotavljajo pravično razdelitev sredstev preko javnega razpisa MOM. Strokovna ekipa bo pregledala obstoječe pravilnike in jih uskladila z novimi merili v skladu s sprejeto strategijo športa v MOM. V projektni ekipi morajo sodelovati predstavniki športne sfere – Športna zveza. Posebno stimulativno financiranje je potrebno sprejeti za strokovni kader v društvih (trenerji) IN REFENDIRATI BRUTO PLAČE ZA NJIH, KI SO GLAVNI NOSILCI STROKOVNEGA DELA V ŠPORTNIH PANOGAH.

 

 IV. POGLAVJE

SPODBUJANJE VRHUNSKEGA ŠPORTA

 

Na osnovi sprejete strategije bomo sledili ciljem:

  • spodbujati aktivnosti v športnih klubih v smeri strokovnega dela z mladimi;
  • zadržati delež nižjih selekcij in poskrbeti za prehode v mladinske in članske vrste;
  • povečati delež ekipnih športov v višjih ligah in mednarodnih tekmovanjih;
  • povečati delež individualnih športnikov v evropskih in svetovnih tekmovanjih;
  • povečati delež kategoriziranih športnikov;
  • ustvariti pogoje za izvedbe mednarodnih tekmovanj;
  • vzpostaviti vrhunske centre za športnike, kjer bo na razpolago pomoč v smislu zdravstvenih in psihofizičnih aktivnosti.

 

SPODBUJANJE ŠPORTA ZA VSE IN INVALIDSKEGA ŠPORTA

Na osnovi sprejete strategije bomo sledili ciljem:

  • povečati delež športno aktivnih prebivalcev;
  • spodbujati predšolsko in šolsko mladino v vključevanje športnih aktivnosti (krožkov), šolske in obšolske dejavnosti;
  • spodbujati prehod iz športa za vse v tekmovalni in vrhunski šport;
  • omogočiti vsem določene brezplačne programe, katerih namen je osveščanje o pomembnosti gibanja kot elementa zdravja;
  • starejšo populacijo spodbujati k aktivnemu življenju, na način, da se jim zagotovijo določene športno-rekreativne površine in možnost strokovnega svetovanja;
  • zagotavljanje pogojev za invalidski šport in vzpostavitev čim širše mreže športnih površin, ki so primerne za osebe s posebnimi potrebami;
  • izvajati večje športno-rekreativne dogodke;
  • razvijati svojo blagovno znamko.

 

Projekti:

  • športna transverzala (vključevanje vseh športnih panog in promocija športa);
  • množične športno-rekreativne prireditve (spomladi in jeseni);
  • uveljavljanje blagovne znamke GIBAJ MARIBOR, ki jo je uspešno začela promovirati Športna zveza Maribor.

 

V. POGLAVJE

ŠPORTNI TURIZEM

Osnova za razvoj športnega turizma so kvalitetni objekti – sodobni prostori (naprave, garderobe …), klimatizirane dvorane, dodatna ponudba obstoječih klubov (strokovni kader).

 

 

Pri pripravi strategije športnega turizma moremo vključiti vse deležnike in skupaj oblikovati kvalitetno in zanimivo ponudbo. Ob preboju na trg ne smemo več govoriti le o športnem turizmu v Mariboru temveč o vodilni gospodarski panogi v mestu pod Pohorjem.

Za razvoj športnega turizma smo določili kratkoročne in dolgoročne cilje, ki jih lahko z uspešnim pristopom  dosežemo.

Kratkoročni cilji:

  • vključevanje športnih objektov v skupno promocijo športno-turističnega dogajanja in s tem uveljavljanje v širšem prostoru:
  • aktiviranje domačih resursov za pridobivanje potencialnih partnerjev – športnikov in klubov;
  • vzpostaviti stimulativno okolje za domače klube za sodelovanje pri športnemu turizmu;
  • pridobitev tujih partnerjev (klubov) za izvedbo pripravljalnih treningov;
  • vzpostaviti stimulativno okolje za organizatorje mednarodnih športnih dogodkov.

Pri realizaciji kratkoročnih ciljev je pomembno, da vsak cilj dejansko realiziramo, saj so cilji osnova za nadaljevanje k realizaciji strategije.

 

Dolgoročni cilji:

  • postavitev lastne blagovne znamke, ki bi postala simbol športno-turistične destinacije;
  • uveljavitev v širšem evropskem prostoru kot pripravljalen center za določene športne panoge (nogomet, borilni športi, atletika, plavanje, hokej, košarka …).

 

VI. POGLAVJE

 FUNKCIJA MOM – URADA ZA ŠPORT

 

Vloga Urada za šport ni v skladu s pričakovanji in njenim poslanstvom. V zadnjih 6 letih je Urad za šport popolnoma razpadal, po vsebinski namembnosti in tudi po strokovni kadrovski zasedbi. Kadrovske menjave direktorjev, nestrokovno vodenje projektov, dvojno vodenje športne politike (urad za šport: županov kabinet) in nejasna strategija športa je doprinesla:

zamujene priložnosti:

  • Evropska prestolnica športa – brez odmevnih dogodkov,
  • zgrajeno ni bilo niti eno igrišče za urbani šport,
  • promocija športe destinacije Maribor se je začela izvajati v mesecu septembru in še to pomanjkljivo,
  • neracionalno porabljen denar namenjen za promocijo;

 

in slabo izdelane projekte:

  • investicija atletski stadion,
  • investicija izgradnje umetne trave v športnem parku Tabor,
  • sanacija Pristana.

Vsaka obravnavana športne problematike kaže na to, da MOM nima jasnega stališča o tem, kam bi uvrstila šport. Očitno se šport obravnava kot nepotreben faktor razvoja mesta Maribor.

 

Potrebne so korenite spremembe in določitev njegove pozicije.

Kaj bomo storili:

  • vsebinsko določili jasne naloge in pristojnosti urada za šport;
  • kadrovsko osvežili urad (strokovni kader), ki bo pokrival specifična področja;
  • pravočasno vzpostavili tesno povezavo v vsebinskem delu med uradom, ŠZM, JZ Športnimi objekti in drugimi akterji športa;
  • zagotovili skupaj s ŠZM strokovno pomoč športnim društvom;
  • z vsemi deležniki pripravili strategijo športa v mestu Maribor.

 

ZAKLJUČEK

Zgodovina Maribora je tesno povezana s športom. Odmevni športni dogodki, vrhunski športniki, najmodernejši športni objekti, izredne športne sredine, ki so krojile prepoznavnost mesta in ga postavile v sam evropski vrh športa niso le preteklost. So sedanjost in morajo biti tudi prihodnost.

Odgovornost nas vseh je, da nadaljujemo delo prejšnjih generacij, da uresničimo zaupanje sedanje generacije in poskrbimo za vse naslednje generacije. Naše delo in usmeritve bodo temeljili na primerih dobre prakse, združevanja tradicije in drznega pogleda v prihodnost.

Maribor kot mesto športa mora cveteti v vseh letnih časih in se s trajnostnimi rešitvami postaviti v sam evropski vrh športno-turističnih destinacij.

Naj pa bo vsak športni kotiček v mestu drugi dom za vsakogar, ki želi trenutek zase ali za druženje s svojimi najbližjimi in prijatelji.

 

BELA KNJIGA ŠPORTA